Cancun in Isla Mujeres

Po dveh nočeh v Playi del Carmen sva zopet sedla na avtobus in se po enourni vožnji znašla v Cancunu, najmodenejšem mehiškem letovišču. Cancun je sestavljen iz dveh delov - iz starega mesta in iz novega letovišča, na gosto posejanega s hoteli najbolj znanih svetovnih verig. Najela sva sobo v hostlu v starem mestu in jo še isto minuto popihala na pol ure vožnje z gliserjem oddaljen otok Isla Mujeres.

Že ko smo se približevali otoku, mi je postal všeč. Sicer tudi turistično razpoložen, a z dosti manj vsiljivosti in veliko več tropskega vzdušja. Kar takoj sva se podala proti obali, ki nudi brezmejni pogled na odprto morje. V daljavi sem si z lahkoto predstavljala karibske otoke s Kubo na čelu, saj se mi je zdelo, da takšno vzdušje, kot na Isli Mujeres, vlada na celotnem karibskem območju.
Poiskala sva dva ležalnika, naročila vsak svojo margarito , se hitro nalezla lenobnosti in opazovala nenavadno modro morje. Ne vem, če obstaja beseda za takšno modrino, jaz bi ji rekla kar karibsko modra. To je barva, ki te kar vabi k sebi in se ji je nemogoče upreti.


Kar začarala me je, da sem strmela vanjo ure in ure, vmes pa se seveda šla tudi malo namočit, saj sta sonce in margarita opravila svoje. Ure so tekle v brezdelju, midva pa sva uživala in se zgubila v času.



Ko se je dan že prevešal v večer sva si privoščila odlično večerjo, ribe in rake in se s težkim srcem odpravila nazaj proti celini.








Zvečer se me je lotila slabost, najverjetneje preveč sonca in premalo tekočine. Kljub temu sva se zvečer odpravila pogledat še razvpito hotelsko naselje v Cancunu. Zame je bila to prava nočna mora. Mogočni hoteli, fine restavracije, ulični bazarji, hacienda, klubi, vse umetno, vse namenjeno potrošnji. Instant Mehika. Prav zagotovo si ne želim nikoli spoznati kakšne dežele na takšen način. Kot bi si šel v Disney land ogledat piramide! Grozno.
Hitro sva se vrnila v hostel k zasluženemu počitku. Vendar pa na žalost nisva imela sreče uživati v mirnem spancu, saj so v sosednjem hostlu celo noč vrteli glasbo. Njene glasnosti ni nič zmotilo, niti stene najine sobe. Tako sem se celo noč premetavala po postelji in čakala jutra. In ko je to končno napočilo - adios Cancun, hola Cichen Itza!